Če dober dan se vidi že v ranem jutru, morda se uspešno jamarsko raziskovanje lahko sodi po uspehu akcije na prvi dan leta. Tako, ko je večina ljudi še spala po silvestrovanju, sva s Claudiotom želela poskusiti srečo in se odpravila na raziskovanje v okolico Strašne jame.

Mraz nama je segal v prste skozi rokavice, ko mi je Claudio pokazal dihalnik, ki sta ga z Stojanom dobila v bližini Strašne. Ko smo se spustili na dno doline pa sva opazila, da je bil en grmiček popolnoma bel od slane. To lahko pomeni samo nekaj: iz zemlje piha vlažen zrak. V luknji v živi skali je mah kar trepetal v prepihu, ko pa je Claudio odmaknil en kamen je komentiral: nevihta! Pihanje je bilo sedaj slutiti kar dva metra stran, kakšen lepši začetek za jamarja?

Kamen, ki smo ga vrgli v luknjo, je veselo zadonel v kratkem breznu, to bo najbrž prva akcija za razširitev, ki bo čakala Claudiota in Stojana v novem letu.

Nadaljevala sva z raziskovanjem v bližnjih dolinah, prepih v treh drugih novih in obetavnih špranjah se nam je zdel le manjša stvar v primerjavi s prejšnjo burjo. V globoki dolini sva našla lep pihajoči meander, ko sva se vračala do prve špranje, da še enkrat pogledava okolico, pa sva naletela na kakih 15 metrov globoko jamo z meandrastim vhodom. Dalo se je prosto preplezati na dno, na koncu meandra sva dobila obetavno nadaljevanje. Skozi luknjico v steni je kamen padal še kakih drugih 10 metrov v globino.

Dober začetek, ni dvoma.

Vsem raziskovalcem novih jam želiva veliko uspeha v novem letu!

Dean in Claudio.