Danes popoldne sva odstranila vse podorno kamenje nad špranjo (glej članek o najdbi in prejšnji akciji za razširitev vhodne špranje), potem sva jo razširila, ostala pa je še vedno komaj prehodna.

Po dveh metrih ožine se brezno razširi, s seboj sva imela le trideset metrov vrvi, brezno pa se nadaljuje še za dobrih deset metrov in se močno zvonasto odpira. Torej dna nisva dosegla, drugič bova še razširila vhodno ožino in nadaljevala raziskovanje.

Tokrat sva za povratek do avta uporabila GPS, odložila težke nahrbtnike, vtipkala podatke o jami, ki sva jo na novo našla pred tednom dni in jo šla iskat. Strojček naju je brezhibno peljal do vhoda. Prosto sva preplezala trimetersko stopnjo do močno pihajoče ožine, prekopala podorno kamenje in se znašla brez opreme nad približno petmetrskim brezencem. Prosto plezanje ne spada med naše konjičke, torej bova raziskovanje nadaljevala drugič.

Stojan in Claudio.