Po telefonskem dogovoru sva šla s Stojanom do Pecove domačije in ga tam počakala, da se vrne z dela. Komaj je stopil z avta, je urno stekel v hišo in se nemudoma vrnil z jamarsko opremo. Pospremil naju je v gozd nad vasjo, tam smo se preoblekli in po par minutah hoje smo že bili pred špranjo. Razširitvena dela so trajala le pol ure, Peca se je opremil, nastavil vrv in se spustil v brezno, ki je globoko približno deset metrov. Tam je temeljito pregledal vsa možna nadaljevanja in našel dve pihajoči špranji, ki pa sta zelo ozki. Jami smo določili lego in jo fotografirali.
Ko smo se vračali, se je Peca spomnil, da je pred časom v neposredni bližini neke stranske ceste našel še drugo špranjo. Takoj jo je našel in razvidno je bilo, da dela za razširitev ni veliko. Prekopali smo večjo steno in se poševno spustili v manjšo pečinco, ki je nasičena s kamenjem. Jama se nadaljuje med podornim kamenjem, dela za napredovanje bo za dobro uro. Tudi tej jami smo določili lego in fotografirali vhod.
Ob povratku proti domu naju je spremljala gosta megla.
Srečni nad nanovo vzpostavljenimi stiki med društvoma in seveda nad uspešnim delom - Stojan in Claudio ter Andrej z Jamarskega Društva Sežana
