Špranjo sva našla že lani, jo razširila in se spustila v desetmetersko brezno, do manjšega prostora. Nadaljevanje nama je preprečil podor. Lotila sva se kopanja in ga po dveh akcijah tudi prekopala in se po ozkem dvajsetmeterskem rovu znašla pred veliko dvorano. Glede na prepih, ki sva ga zaznala na vhodu, je bilo razvidno, da ta jama skriva druge velike prostore.
Po enoletnem premoru, sva se znova vrnila, jo poslikala, izmerila in se lotila iskanja morebitnega nadaljevanja.
Našla sva pihajočo špranjo med podornimi stenami, jo "kirurško " razširila in preplezala nekaj metrov v podoru do razširitve. Takoj je bilo videti, da bo ta pravi rov. Celotna, do sedaj raziskana jama je zelo lepo zasigana.
Rov, ki se konča v veliki poševni dvorani je vodoraven. Dvorana se strmo spušča do najnižje dosežene točke v jami in tam se vidi veliko okno, ki se odpira deset metrov više od tal. Rovi in dvorana so vredni "profesionalnega" fotografiranja.
Za vhod v dvorano treba skozi "ožino" (dvakrat en meter,) tu je čutiti zelo močan prepih in to pomeni, da ima jama še veliko neraziskane prostornine.
S seboj sva imela le mini fotoaparat, zato so slike slabe kvalitete.
Stojan in Claudio
