Popeljala sva se do vasice Gropada pri Bazovici, tam sva krenila po cesti, ki pelje proti Sežani. Komaj sva bila na slovenskem ozemlju, sva obrnila levo po strmem pobočju Borovega hriba.

Naš član Dean je na tem področju našel dve jami, ki sta za slovenski kataster neznani. Po kratkem iskanju, sva se znašla pred velikim breznom, se opremila in začela raziskovanje.

Brezno je globoko 25 metrov, podorno kamenje se poševno spušča za dvajset metrov do konca jame.

Pospravila sva opremo in se lotila iskanja druge jame, po poti sva našla manjšo pečino, ta ima na kraju rovčka, nadaljevanje. Lotila sva se kopanja in odmaknila vse prosto odstranljivo kamenje.

Ožina ni še prehodna, vidi pa se razširitev, brez primernega orodja ne bo šlo.

Ko sva se vračala proti Gropadi, sva slučajno našla zelo veliko previsno dolino, na dnu katere se odpirajo tri meandraste pečine. Naši predhodniki so že registrirali jame, so pa popolnoma zgrešili pozicijo. Dolina je vredna obiska, ima štirideset metrov premera, dostop do dna je možen le po ozki stezi, ki se vijuga med skalovjem. Pregledala sva celoten spodnji premer doline, se znova preplezala do roba doline in prižgala GPS, da bi jamam dala pravo pozicijo.

Druge Deanove jame nisva našla, ta se odpira med razpokami meandraste oblike, takih pojavov na tem terenu, pa je res veliko.

Stojan in Claudio