Po enoletnem premoru, smo se vrnili pod Matarski Vrh. Pred letom dni smo na tem področju našli tri zelo obetavne špranje. Vse tri smo prekopali in se lotili raziskovanja, v prvi jami smo dosegli petdesetmetrsko globino, ustavil nas je neprehoden meander.

Tretja je globoka nekaj nad sto metrov, tudi ta se "konča" v neprehodnem meandru.

V drugi jami smo raziskali brezno globoko trideset metrov, na dnu pa nismo našli nobenega nadaljevanja.

Zelo močan prepih na vhodu nas je prepričal, da jamo znova dodobra pregledamo, preplezali smo vse kar je bilo mogoče preplezati, morebitnih nadaljevanj pa nismo našli.

Nismo pa obupali, v jamo smo se vrnili in tokrat imeli srečo, pomagala nam je zelo močna burja, našli smo špranjo, ki po enem metru preide v paralelno brezno.

Danes smo se lotili širjenja ožine in se skoraj prebili v nove dele. Meander se spušča poševno za nekaj metrov, potem pa se previsi v brezno.

Stojan, Dean in Claudio