29.12.2010 mi je Claudio poslal mail: "Kot sem ti že enkrat povedal, jaz imam veliko špranj, ki sem jih našel pred leti, jih pa ne najdem več, danes zjutraj sem se potrudil in našel neko mojo staro znanko. Se mi je zdela zelo luškana, tako da sva se jo lotila s Stojanom kar popoldne." In popoldne sta bila seveda že tri metre v špranji.

Kopanje sta nadaljevala 3.januarja in poglobila za druga dva metra. Prejšnjo sredo mi je Claudio javil, da sta bila s Stojanom zopet na delovišču in da najbrž v petek bosta skozi

Radovednost je bila prehuda, sklenil sem, da vzamem v petek dopust in se jima pridružim.

Ko smo prišli na delovišče sem se začudil, ko sem zagledal že globoko izkopano brezno na robu velike doline.

Kompaktna stena se je čudno upirala in smo že obupali, da tudi tokrat ne bo nič, a po dveh urah kopanja je Claudio ožino končno premagal.

Bali smo se, da se bo vse končalo v vhodnem breznu, globoko je nekaj več kot 15m, a ko se je Claudio spustil vanj, je tri metre nad dnom videl ozek vhod v vzporedno brezno. Tako smo se spustili še drugih 10 metrov. Na dnu nas je čakala majhna odprtinica in drugi šaht. Ožina je bila v tanki sigi, tako da smo jo uspeli takoj razširiti. Spustili smo se do dna, tretje petnajstmetersko brezno, precej mokro in z razjeto sigo. Pet metrov nad dnom smo opazili okno, ki vodi v rov, vidi se naprej za 10 metrov. S sabo nismo imeli dovolj opreme, raziskali ga bomo drugič in bomo pregledali vse špranje z dimčki, da preverimo, če so še druga morebitna nadaljevanja.

Zadovoljni ob raziskovanju naše prve večje nove jame v letu 2011: Claudio, Stojan in Dean

Video današnje akcije