V petek sem dobil Claudiev mail: "v soboto 30.4. se gremo sprehajat v okolico večjih dolov pri Sežani, vzami s sabo GPS z vgrajeno mapo terena."

Sem vedel kaj to pomeni, iskanje dihalnikov, ki bi lahko bili povezani z Reko, tako da potem lahko ob prvem velikem nalivu preverimo pihanje. Že prejšnji teden sem šel v ta namen na sprehod v okolico, da sem zabeležil na gps-u pozicije nekaterih že znanih jam na področju, Claudio je odločil da nadaljujemo z raziskavami, saj tega področja ga nista še pregledala s Stojanom.

Isti večer dobim še Stojanov mail, z priloženim člankom, ki ga je spisala leta 2002 Jasmina Rijavec za št.44 revije Naše jame, z naslovom Udornice južno od Sežane, članek lepo in podrobno opisuje večje dole ob Bazoviški cesti na Gropajski gmajni. Prijetno branje za speleoholika...

V soboto smo parkirali v bližini Koblarjevega dola, prvi na vrsti za naše raziskave

Takoj ob cesti je Claudio zagledal lepo špranjo v živi steni na prelomu, treba jo bo pogledati v vetrovnih dneh, da preverimo če reagira na burjo.

Dosegli smo dno udornice in Stojan je začel pregledovati luknjo ob steni na sredini dola, pred leti so jamarji že začeli kopanje. Po 10 minutah smo odstranili dovolj kamenja, da smo lahko preverili pihanje, zrak je pošteno vlekel iz luknje, zgleda da se ta kmalu obrne pod steno, Stojan in Claudio sta odločila, da bosta poskusila v naslednjih tednih še malo kopati, da ugotovita kako se stvar razvija, treba bo urediti podor.

Nadaljevali smo raziskovanje proti severu, ob poti ki vodi iz dola smo opazili ostanke sige, takoj zatem je Claudio zagledal prav ob stezi majhno lukenjco, ko je pobrskal s palico je slišal odmev. V pol ure mrzličnega kopanja, brez pravega orodja, se je odprl vhod v šestmetersko brezno, ki se zvonasto odpira in zgleda da vodi v rov. Tudi Koblarjev dol ima sedaj svojo jamo! Ker nismo imeli opreme in vrvi za spust, ga nismo utegnili raziskati, Claudio in Stojan ga bosta obiskala najbrž že naslednji teden.

Claudiju sem med kopanjem omenil lepo vodoravno jamo, ki sem jo opazil prejšnjo nedeljo nekaj sto metrov južno: Jama v Fakovci je vodoravna jama, prava redkost na Gropajski gmajni. Ker so mu take jame posebno všeč je takoj odločil, da jo gremo obiskat. Ko smo tavali po gmajni je Claudio opazil pred sabo drugo lukenjco, v par minutah kopanja je bil odprt vhod v novo brezno, tudi to se zvonasto odpira in v dvoranci je opazen rov

Presenečenj ni bilo še konec, ko smo prišli do Jame v Fakovci je Claudio začel navdušeno pregledovati vse stene in našel nadaljevanje, konkreten zrak piha iz ožine, čuti se ga kar v obrazu ko pogledaš v špranjo. V prihodnjih dneh se bosta grottenarbeiterja lotila širjenja.

"Za danes je dovolj!", sem pripomnil, ko pa sem pogledal na gps sem obrnil v obratno smer, opazil sem na karti oznako Kocjanove jame, "gremo pogledat kje je!" S Stojanom sva iskala na robu doline, kjer naj bi se nahajala po podatkih v katastru, Claudio pa je šel pogledat pozicijo na karti, v sredi doline. Kmalu sva slišala ko naju je klical iz dna doline, "našel sem nekaj zelo čudnega!" Jame ni bilo videti a ko je premaknil nekaj listja na dnu doline, se je odprl ozek vhod v globoko brezno, bilo je popolnoma pokrito s koreninami dreves in kaže da ga jamarji niso obiskali že dosti časa. Iz vhoda je pošteno pihal mrzel zrak, zelo zanimiva zadeva, brezno bo treba raziskati!

Na poti proti avtomobilu smo zabeležili pozicijo še drugih dveh že registriranih jam, uspešno akcijo pa smo zaključili kot vedno s pivom v Sežani.

V enem samem popoldnevu smo si nakopali dela za več kot en mesec: Claudio, Stojan in Dean

P.S. Danes je bil Claudio že zgodaj zjutraj na terenu, pisal mi je da je našel še dve zanimivi špranji, popoldan sem se še jaz odpravil na teren in zabeležil kar nekaj zanimivosti, a o tem drugič...

Zamenjaj nastavitve za slideshow: Efekt: Slide horizontal Slide vertical Shrink/grow Fade None