Nemogoče je mogoče - Grotta Impossibile 02.02.2008
Avtor: Franci Malečkar
V petek ob okoli 21. ure me po telefonu povabi Rok v Grotta impossibile (Nemogoča jama), ki se je leta 2004 odprla med gradnjo avtocestnega tunela pri Katinari. Naslednje jutro sva se dobila pri "duši in srcu" raziskav te skoraj 4 km dolge in 290 m globoke jame, Luisu, ki je, po tem, ko "ni več" meje, praktično sosed onkraj doline (živi v Korošcih).
Po kapučinu se v dežju napravimo pri avtih pri tabli, ki predstavlja jamo, ki je spodaj (ma kdo je prevajal? tu postavijo tablo "kar tako", v "vzhodni evropski provinci" pa je cel projekt dobiti denar za kaj takega)..onadva imata vrtalni stroj, vrvi, kovačijo..ker naj bi plezala nek kamin nekje daleč.
Vhod so "prevrtali", tj. okoli 20 m globoko brezno, ki doseze kamine, do katerih so prišli, tako, da so preplezali iz velike dvorane in na podlagi radijske postaje (za iskanje v plazovih) locirali lego vrtanja-miniranja-kopanja; torej ni bil dihalnik!
Fiksne lestve, nato vrvi in smo v kratkem fosilnem erozijskem rovu (ostanki ilovice na policah; to je videti praktično povsod), v katerem namesčata pod stropom obhod krafiolastim kapnikom ...dokljer se zezata s tem delom jaz se zaokupiram s fotografiranjem, ne samo karfiolic in heliktitov (ma kako jim samo rata tako nastajati?), ma tudi črne vode v ponvicah od miniranja, izpušnih plinov med gradnjo, ki se nabirajo in scejajo po kapnikih...smo na robu dvorane, črnine iz katere odmev kar noče in noče se vrniti...50m bingljanja v zraku in že smo med ogromnimi podrtimi kapniki v rovu dimenzij kanjona v Škocjanskih, kapniki tipa "palme" (kako bi jih bil nekdo zadovoljen...), mikro Kapadokijo v ilovici (drobci grušča na ilovnatih stolpickih, ki preprečujejo njeno spiranje), 22 m visokem stalagmitu (kaj tisti v Vilenici meri 23 m?), ki pa je že otrok podrtih pod njim...jaz ju komaj lovim, tako, da se odločita da s tako "ročno zavoro" ne bo drugega kot "turizem in relaksacija"...Luis pripoveduje o odkrivanju, kako so jim jamo "v zadnjem trenutku" pokazali delavci z juga med mrežo oboda tunela..kako je naletel na zid dima v ogromni črnini..kako so nekateri od vzhicenje v ogromni dvorani poljubili tla med solzami..o raziskavah..neverjetni so..vsako toliko visi kak štrik s stropa, kamor jim še Spider man nebi sledil..in že počasi navzgor..onadva sta že preoblečena, ko me veter poriva ven skozi prekopan vhod..
Hvala obema in opravičilo, da sem vama pokvaril dan. Nekaj vtisov prilagam v slikcah v 
tej datoteki pdf, iste slike v predvajanju spodaj. Miren teden vsem,
Franci
