Matarsko podolje
Skupna akcija, 18-08-2007.
Lega
Nenajdena Jama
Do skoraj okroglega vhoda s premerom približno šest metrov pridemo, če sledimo kolovozu do Ograd, 500 m jugozahodno od odcepa za Rožice z magistralne ceste Kozina-Podgrad. Osem metrov globok udor je v hrastovem gozdu med dvema kraškima dolinama. Gruščnati stožec na njegovem dnu se spušča proti severu-severovzhodu za okoli 15 m, kjer se prevesi v tri odseke vodoravnih rovov. Najdaljši, 30 m dolg, vodi proti severovzhodu. Na začetku je okoli 6 m širok in visok. Strop se polagoma znižuje do konca, kjer je zapolnjen do stropa s sigo deloma zdrobljeno zaradi zmrzali. Tla severnega odcepa so tudi zasigana z nekaj, do pol metra visokimi, stalagmiti, medtem, ko pa najdemo pesek na tleh tretjega rova, dolgega 15 m. V njem je voda, ki se sceja iz brezna, izdolbla plitvo strugo. Na stropu so vitki, od zmrzali razpokani stalaktiti.
Claudio Bratos iz Jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva iz Trsta je pred tremi leti našel jamo in ji dal ime. V katastru Jamarske zveze Slovenije je zabeležena pod št. 8359. Prejšnji obiskovalci so pustili za seboj le z ogljem na steno zapisan "JDŽ". Jama predstavlja višje nastropje preko 2 km dolgih rovov Jazbine v Rovnjah, ki smo jo predstavili v 10. št. glasila leta 1999. V steni udora, pa tudi nad severnim rovom, je videti nadaljevanji. Vanju bodo raziskovalci prav kmalu splezali. Tako lahko domnevamo, da ta izjemno stara, 17 m globoka in 60 m dolga, jama, še ni "rekla zadnje besede".
Franc Malečkar (v tisku kot članek v Glasilu občine Hrpelje-Kozina)
ZIJAVKA
V evidenčnem listu naravne dediščine novogoriškega zavoda za spomeniško varstvo je zapisano: "Neraziskana kapniška jama s slikovitim vhodom pod previsno steno.". Ob preverjanju podatkov se je izkazalo, da so jo vnesli v jamki kataster člani Jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva iz Trsta, kjer nosi številko 2400. Leži 900 m južno od Tubelj. Dosežemo jo po kolovozu po zahodnem robu doline Škrotnik, mimo zaraščenega kala "pri Kaluži", med ogradami in na stičišču poti zavijemo proti zahodu v drugo dolino. Le-ta je okoli 80 m dolga in pol toliko široka udornica z nekaj ostanki topovskih položajev. Njeno gruščnato dno se spušča z jugozahodne strani proti 20 m visokim previsnim stenam. V njih je nekaj polic s kapniki. V najnižji točki je ovalni, 4 m visok in pol toliko širok vhod v jamo. Na tleh je razpadel kopasti stalagmit. Vzpemo se nanj in rov se razdeli v dve špranji. Skozi levo se spustimo v okoli pet metrov visok kamin z zasiganimi stenami. Razpoke v kapnikih dokazujejo, da se dno rova seseda. Na tleh je grušč, nekaj smeti in okostje živali, ki verjetno ni našla ven.
Tudi v drugo smer se rov zoža in zakapane stene so prekrite s kolonijami svetlikajočih se bakterij. Ker živijo v kondenzni vodi, je raziskovalce zanimalo, od kod sprememba temperature zraka, ki jo povzroči. Skozi razpoko so se splazili v kamin in na nasprotni steni rova naleteli na decimeter visoko špranjo iz katere je močno vel zrak. Slednji pojav dokazuje, da se "skrivajo" zadaj veliki prostori. Ker se nahaja jama v bližini Škrotnika, verjetno nekdanjega požiralnika brkinskih ponikalnic, je ta domneva utemeljena. Jamarji se bodo lotili širjenja razpoke in lahko domnevamo, da bo za sedaj okoli 20 m dolg podzemni naravni spomenik potrdil pravilnost odločitve po njegovem zavarovanju "na kredit".
Franc Malečkar (v tisku kot članek v Glasilu občine Hrpelje-Kozina)